Naslovna slikca

Obiščite tudi spletno stran:
Naravna vina

Vse italijanske penine so proseko (Prosecco)!

Posted on
19. avgust, 2012

Včeraj je moja draga iz vinoteke v centru Ljubljane prinesla proseko (Prosecco). Tistega pravega, iz okolice Trevisa. Vmes jo je natakar v specializiranem vinskem lokalu “Dvorni bar”, presenetil z izjemnim poznavanjem penin in penečih vin. Njej in prijateljici je namreč ponudil “slovenski proseko” – Medot, ter jima obenem razložil, da so vse italijanske penine prosecco!? Zadeva me sploh ne bi zanimala, če bi se zgodila v nekem zakotnem gostinskem lokalu, kjer sta višek vinske ponudbe odprti “vipavec” in cviček. Resnici na ljubo, se celo italijani zadnje čase prepirajo, kateri izraz naj bi enotno označeval njihova peneča vina. V vinskih kartah jih ponavadi najdemo pod “bollicine” – torej mehurčki. Znotraj teh pa najdemo “frizzante”- rahlo peneča in “spumante” – klasična peneča vina, ki so lahko pridelana po klasični, šampanjski ali “charmat” metodi. Najprej glede slovenske penine Medot. Družina Simčič prideluje vse svoje penine po klasični, tradicionalni, torej šampanjski metodi. Osnova za njihove penine so rumena rebula (slovenska posebnost v peninah), ter klasični sorti za penine, chardonnay in pinot noir.

Pa pojdimo na prosecco. Pravi prosecco prihaja iz pokrajine Benečija (Veneto), natančneje iz gričev, severno od Trevisa ter pokrajine Furlanija (Friuli), čeprav sme naziv Prosecco nositi le tisti iz natančno določenih območij okoli Trevisa (DOCG). Izdelan je iz sorte Glera. Najbolj znana okoliša za Prosecco sta Conegliano in Valdobbiadene. Področje okoli kraške vasi Prosek (Prosecco) se z vinarjem Sandijem Škerkom na čelu, bori za ekskluzivo uporabe imena Prosecco. Osebno menim, da gre za nepomembno zgodbo, ki je skoraj zagotovo obsojena na neuspeh. Proseko je tudi osnova za svetovno znani koktail Bellini. Večina prosekov je danes pridelanih po metodi charmat, najdemo pa tudi vinarje, ki proseko pridelujejo po tradicionalni, šampanjski ali pa ancestralni metodi, kar je bila precej pogosta praksa pred letom 1970. Praviloma gre v teh primerih za naravna vina. Običajno boste na etiketi takšnih prosekov našli napis “Sur lie”, kar pomeni, da je peneče vino zorelo na grožeh (ostankih kvasovk). Nekateri od teh gredo na trg nedegoržirani. Vrhunski primerek naravnega proseka je Casa Coste Piane, ki jo prideluje Loris Follador. V Sloveniji ga lahko poskusite v gostilnah Skaručna in Novak (Žužemberk).

Največja razlika med običajnim in vrhunskim prosekom je ta, da je običajni proseko, kljub napisu “extra brut”, še vedno dokaj “sladkast” z ne ravno lepo izraženimi kislinami. Vrhunski proseko je lepo uravnotežen in zaokrožen, z zelo lepimi kislinami in dokaj dolgim pookusom.

Naš natakar iz začetka zgodbe pa je žal realnost slovenskega gostinstva, ki je poln študentk in študentov, ki jim delodajalci, torej lastniki gostinskih lokalov, ne namenijo časa niti za kvalitetno šolanje priprave vrhunske kave, še manj pa pridobitve osnovnega znanja o vinih.

Foto: Jereboam (3L) s prosekom Casa Coste Piane

Jereboam (3L) s prosekom Casa Coste Piane



Včeraj je moja draga iz vinoteke v centru Ljubljane prinesla proseko (Prosecco). Tistega pravega, iz okolice Trevisa. Vmes jo je natakar v specializiranem vinskem lokalu “Dvorni bar”, presenetil z izjemnim poznavanjem penin in penečih vin. Njej in prijateljici je namreč ponudil “slovenski proseko” – Medot, ter jima obenem razložil, da so vse italijanske penine prosecco!? Zadeva me sploh ne bi zanimala, če bi se zgodila v nekem zakotnem gostinskem lokalu, kjer sta višek vinske ponudbe odprti “vipavec” in cviček. Resnici na ljubo, se celo italijani zadnje čase prepirajo, kateri izraz naj bi enotno označeval njihova peneča vina. V vinskih kartah jih ponavadi najdemo pod “bollicine” – torej mehurčki. Znotraj teh pa najdemo “frizzante”- rahlo peneča in “spumante” – klasična peneča vina, ki so lahko pridelana po klasični, šampanjski ali “charmat” metodi. Najprej glede slovenske penine Medot. Družina Simčič prideluje vse svoje penine po klasični, tradicionalni, torej šampanjski metodi. Osnova za njihove penine so rumena rebula (slovenska posebnost v peninah), ter klasični sorti za penine, chardonnay in pinot noir.

Pa pojdimo na prosecco. Pravi prosecco prihaja iz pokrajine Benečija (Veneto), natančneje iz gričev, severno od Trevisa ter pokrajine Furlanija (Friuli), čeprav sme naziv Prosecco nositi le tisti iz natančno določenih območij okoli Trevisa (DOCG). Izdelan je iz sorte Glera. Najbolj znana okoliša za Prosecco sta Conegliano in Valdobbiadene. Področje okoli kraške vasi Prosek (Prosecco) se z vinarjem Sandijem Škerkom na čelu, bori za ekskluzivo uporabe imena Prosecco. Osebno menim, da gre za nepomembno zgodbo, ki je skoraj zagotovo obsojena na neuspeh. Proseko je tudi osnova za svetovno znani koktail Bellini. Večina prosekov je danes pridelanih po metodi charmat, najdemo pa tudi vinarje, ki proseko pridelujejo po tradicionalni, šampanjski ali pa ancestralni metodi, kar je bila precej pogosta praksa pred letom 1970. Praviloma gre v teh primerih za naravna vina. Običajno boste na etiketi takšnih prosekov našli napis “Sur lie”, kar pomeni, da je peneče vino zorelo na grožeh (ostankih kvasovk). Nekateri od teh gredo na trg nedegoržirani. Vrhunski primerek naravnega proseka je Casa Coste Piane, ki jo prideluje Loris Follador. V Sloveniji ga lahko poskusite v gostilnah Skaručna in Novak (Žužemberk).

Največja razlika med običajnim in vrhunskim prosekom je ta, da je običajni proseko, kljub napisu “extra brut”, še vedno dokaj “sladkast” z ne ravno lepo izraženimi kislinami. Vrhunski proseko je lepo uravnotežen in zaokrožen, z zelo lepimi kislinami in dokaj dolgim pookusom.

Naš natakar iz začetka zgodbe pa je žal realnost slovenskega gostinstva, ki je poln študentk in študentov, ki jim delodajalci, torej lastniki gostinskih lokalov, ne namenijo časa niti za kvalitetno šolanje priprave vrhunske kave, še manj pa pridobitve osnovnega znanja o vinih.

Foto: Jereboam (3L) s prosekom Casa Coste Piane

Jereboam (3L) s prosekom Casa Coste Piane