Naslovna slikca

Obiščite tudi spletno stran:
Naravna vina

Vitovska

Posted on
27. april, 2012

Vitovska grganja ali garganja je stara avtohtona bela sorta, ki uspeva v Vipavski dolini ter slovenskem in italijanskem krasu. “Malvazija s piko”, kot jo nekateri imenujejo, zelo dobro prenaša sušo in je kot taka idealna za kraški svet. Daje nam elegantno, kompleksno, ne preveč aromatično vino, z zmerno alkoholno stopnjo, kar naredi vino sveže in odlično za uživanje ob hrani ali samostojno. V zadnjem času precej pridelovalcev uporablja vitovsko za pridelavo oranžnega vina (maceracija).

Fotografija: Vitovska grganja

Vitovska grganja

Na gornji fotografiji je dobro vidno, od kod ime malvazija s piko. Nekateri vitovsko imenujejo tudi beli refošk.

V Sloveniji imamo nekaj odličnih pridelovalcev naravne vitovske. Branko in Vasja Čotar pridelujeta izjemno macerirano vino zlatorumene barve, rahlo motno (nefiltrirano), zelo mineralno na vonju (nafta, zemlja) kakor tudi okusu, ki je svež (odlične kisline), zemeljski, rahlo pikanten in zeliščen s sledmi okusne mandljeve grenkobe. Pri nekaterih pridelovalcih z one strani meje lahko najdemo malo bolj sadne note n.pr. Sandi Škerk ali Benjamin Zidarich, oba pridelovalca naravnih vin. Nekateri ostali pridelovalci odlične vitovske so: Lisjak, Fon, Štoka, Tavčar, Škerlj, Edi Kante, Rado Kocjančič, Andrej Milič, Stanko Milič, Emil in Ken Tavčar.

Mnogi ljubitelji vitovske pa smo si edini, da je Paolo Vodopivec mojster in absolutni šampion vitovske, ki je edina sorta v njegovih vinogradih. Ponuja jo v dveh verzijah: Classica in Amphora, obe macerirani. Osebno se tudi po mnogih okušanjih ne morem odločiti, katera je boljša, vsekakor pa sta obe vredni uživanja, saj pričarata popolne trenutke v življenje vinskega navdušenca.

Naravne vitovske lahko pijete takoj, čeprav jim staranje v steklenici dobro dene. Moje mnenje: užijte jo znotraj osmih do desetih let po stekleničenju.

V italijanskem Devinu vsako leto v juniju organizirajo festival Vitovska&mare, kjer boste srečali in uživali v vitovskah večine pomembnejših pridelovalcev.

Fotografija: Natakanje Vitovske pridelovalca Slavko Škerlj, Bajta na festivalu v Devinu.



Vitovska grganja ali garganja je stara avtohtona bela sorta, ki uspeva v Vipavski dolini ter slovenskem in italijanskem krasu. “Malvazija s piko”, kot jo nekateri imenujejo, zelo dobro prenaša sušo in je kot taka idealna za kraški svet. Daje nam elegantno, kompleksno, ne preveč aromatično vino, z zmerno alkoholno stopnjo, kar naredi vino sveže in odlično za uživanje ob hrani ali samostojno. V zadnjem času precej pridelovalcev uporablja vitovsko za pridelavo oranžnega vina (maceracija).

Fotografija: Vitovska grganja

Vitovska grganja

Na gornji fotografiji je dobro vidno, od kod ime malvazija s piko. Nekateri vitovsko imenujejo tudi beli refošk.

V Sloveniji imamo nekaj odličnih pridelovalcev naravne vitovske. Branko in Vasja Čotar pridelujeta izjemno macerirano vino zlatorumene barve, rahlo motno (nefiltrirano), zelo mineralno na vonju (nafta, zemlja) kakor tudi okusu, ki je svež (odlične kisline), zemeljski, rahlo pikanten in zeliščen s sledmi okusne mandljeve grenkobe. Pri nekaterih pridelovalcih z one strani meje lahko najdemo malo bolj sadne note n.pr. Sandi Škerk ali Benjamin Zidarich, oba pridelovalca naravnih vin. Nekateri ostali pridelovalci odlične vitovske so: Lisjak, Fon, Štoka, Tavčar, Škerlj, Edi Kante, Rado Kocjančič, Andrej Milič, Stanko Milič, Emil in Ken Tavčar.

Mnogi ljubitelji vitovske pa smo si edini, da je Paolo Vodopivec mojster in absolutni šampion vitovske, ki je edina sorta v njegovih vinogradih. Ponuja jo v dveh verzijah: Classica in Amphora, obe macerirani. Osebno se tudi po mnogih okušanjih ne morem odločiti, katera je boljša, vsekakor pa sta obe vredni uživanja, saj pričarata popolne trenutke v življenje vinskega navdušenca.

Naravne vitovske lahko pijete takoj, čeprav jim staranje v steklenici dobro dene. Moje mnenje: užijte jo znotraj osmih do desetih let po stekleničenju.

V italijanskem Devinu vsako leto v juniju organizirajo festival Vitovska&mare, kjer boste srečali in uživali v vitovskah večine pomembnejših pridelovalcev.

Fotografija: Natakanje Vitovske pridelovalca Slavko Škerlj, Bajta na festivalu v Devinu.