Naslovna slikca

Obiščite tudi spletno stran:
Naravna vina

RAW fair & TheRealWineFair – moje mnenje

Posted on
30. maj, 2012

206 pridelovalcev naravnih vin, organskega konjaka in piva, iz organsko pridelanega riža izdelan sake, fenomenalni lososi, ostrige, siri, peciva, kava … Isabelle Legeron je s svojo ekipo uspela v organizaciji resnično izjemnega dogodka (RAWfair), posvečenega ne-intervencijskemu pristopu k delu v vinogradu in kasnejši pridelavi vina. Z Andrejem, ki je odličen poznavalec vrhunske hrane in vina, sva bila tam oba dneva in resnično doživela nekaj velikega. Sam sem v torek obiskal še “TheRealWineFair”, kjer sem naletel na zelo podobno sliko in zgodbo s skoraj 200 vinarji.

Quick snack at RAWfair

– Hitra malica na “RAWfair”

Slovenci smo na potovanjih po svetu vajeni stalnih razlag kdo smo, od kod smo, kje leži Slovenija … V Londonu sem bil ponosen. Ko sem govoril z vsaj 100 vinarji iz celega sveta, me ni niti eden vprašal kje je Slovenija. Zahvaljujoč briljantnim slovenskim vinarjem iz domovine in zamejstva, vinski svet jasno vé kje leži Slovenija. Movia (Aleš Kristančič), Čotar, Mlečnik, Nando (Andrej Kristančič), Batič, Klabjan, Štekar, Klinec, Prinčič, Radikon, Terpin, Vodopivec, Podveršič, … so samo nekateri vrhunski pridelovalci naravnih vin, ki so Slovenijo jasno postavili na svetovno vinsko karto. Lepo jih je bilo srečati in se družiti z njimi med “crème de la crème”  sveta naravnih vin.

Poskusila sva preko 170 vzorcev belih, oranžnih, roze, rdečih in penečih vin. Sam sem v torek na drugem sejmu degustiral še kakih 50 vzorcev. Kot ponavadi, so se našla vina, ki ne bi smela biti tam, mnoga pa so bila resnično dobra, rekel bi vrhunska. Dobra naravna vina, ki naravnost osupnejo, prihajajo iz celega sveta, sam pa sem se osredotočil predvsem na vina iz Italije, Francije in Gruzije, novega – starega igralca v svetu vina. Prijetno sam bil presenečen nad nekaterimi rizlingi iz Avstrije in Nemčije. Precej drugačna zadeva od tistega, kar sicer poznamo iz teh dežel. Nekateri rizlingi se že macerirani, fermentirani in donegovani v kvevrijih oz. amforah… A vrnimo se k glavnim igralcem. Italija in Francija sta še vedno gonilni sili sveta naravnih vin. Moje osebno mnenje pa je, da Italija s Slovenijo ponuja bela in oranžna naravna vina, ki spadajo v svetovni vrh, kar potrjujejo nekateri slovenski vinarji iz domovine in zamejstva, ki redno dobivajo obiske francoskih kolegov, katere zelo zanima način pridelave belih/oranžnih vin v Sloveniji in Italiji. Seveda smo okušali fantastična bela pa tudi nekaj oranžnih “Made in France”, pa vendar so mnoga francoska naravna bela še vedno preveč podobna klasičnim francoskim belim vinom, s preveč arome vanilije, mandljev, celo dima, tako na vonju kot okusu.
Odkril sem nekaj absolutno fenomenalnih belih/oranžnih iz Campanje in Veneta. Sicilijo poznam že od prej (Cornelissen, COS, Ariana Occhipinti, Lamoresca) O posameznih vinarjih več v prihodnjih zapisih.

– Odlični frizzante iz pokrajine Emilia-Romagna

Mnoga vina, ki sam jih poskusil so še zelo mlada, pogosto občutno “presurova” za uživanje v tem trenutku, a z zelo svetlo prihodnostjo. Večina oranžnih vin iz Gruzije, letnikov 2010 in 2011 potrebuje vsaj še leto v steklenici, da bodo dosegla “pitno” zrelost. Če jih boste, shranjene v dobro klet, pozabili za leto, dve, tri, boste bogato nagrajeni. Enako velja za Gruzijska rdeča, le da dodajte vsaj še leto v primerjavi z oranžnimi. Gruzijska vina in pridelovalci, predstavljeni na sejmih RAW in TheRealWineFair, imajo vsekakor pravo smer in bleščečo prihodnost.

– …ob gruzijskem kvevriju

Na splošno je bilo precej letnikov 2010 in 2011, s čimer seveda ni nič narobe, lahko pa zavede občasnega uživalca naravnih vin, saj mnoga od teh mladih vin niso dosegla ustrezne zrelosti in niso še primerna za pitje. Pogosto se še pregroba s tanini in enostavno predivja ali presurova, predvsem z okusom. Potrebno zaokroženost bodo dosegla čez leto ali dve in potem napredovala še precej let.

– David Léclapart, L’Apôtre Champagne

David Léclapart has je pocrkljal z vertikalno degustacijo njegovih šampanjcev L’Apôtre letnikov 2007 – 2004.

Odlični naravno pridelani šampanjci in zanimivo predavanje. Mislim, da mi ni potrebno povdarjati odličnih rdečih iz Burgundije in Bordoja? Velika vina.

Oba dogodka sta le potrdila to, kar mnogi od nas vemo že dolgo. Naravna vina so dejstvo in resen pristop k proizvodnji vina. So med nami in bodo tu tudi ostala – še dolgo potem.

Veselim se Londona 2013.



206 pridelovalcev naravnih vin, organskega konjaka in piva, iz organsko pridelanega riža izdelan sake, fenomenalni lososi, ostrige, siri, peciva, kava … Isabelle Legeron je s svojo ekipo uspela v organizaciji resnično izjemnega dogodka (RAWfair), posvečenega ne-intervencijskemu pristopu k delu v vinogradu in kasnejši pridelavi vina. Z Andrejem, ki je odličen poznavalec vrhunske hrane in vina, sva bila tam oba dneva in resnično doživela nekaj velikega. Sam sem v torek obiskal še “TheRealWineFair”, kjer sem naletel na zelo podobno sliko in zgodbo s skoraj 200 vinarji.

Quick snack at RAWfair

– Hitra malica na “RAWfair”

Slovenci smo na potovanjih po svetu vajeni stalnih razlag kdo smo, od kod smo, kje leži Slovenija … V Londonu sem bil ponosen. Ko sem govoril z vsaj 100 vinarji iz celega sveta, me ni niti eden vprašal kje je Slovenija. Zahvaljujoč briljantnim slovenskim vinarjem iz domovine in zamejstva, vinski svet jasno vé kje leži Slovenija. Movia (Aleš Kristančič), Čotar, Mlečnik, Nando (Andrej Kristančič), Batič, Klabjan, Štekar, Klinec, Prinčič, Radikon, Terpin, Vodopivec, Podveršič, … so samo nekateri vrhunski pridelovalci naravnih vin, ki so Slovenijo jasno postavili na svetovno vinsko karto. Lepo jih je bilo srečati in se družiti z njimi med “crème de la crème”  sveta naravnih vin.

Poskusila sva preko 170 vzorcev belih, oranžnih, roze, rdečih in penečih vin. Sam sem v torek na drugem sejmu degustiral še kakih 50 vzorcev. Kot ponavadi, so se našla vina, ki ne bi smela biti tam, mnoga pa so bila resnično dobra, rekel bi vrhunska. Dobra naravna vina, ki naravnost osupnejo, prihajajo iz celega sveta, sam pa sem se osredotočil predvsem na vina iz Italije, Francije in Gruzije, novega – starega igralca v svetu vina. Prijetno sam bil presenečen nad nekaterimi rizlingi iz Avstrije in Nemčije. Precej drugačna zadeva od tistega, kar sicer poznamo iz teh dežel. Nekateri rizlingi se že macerirani, fermentirani in donegovani v kvevrijih oz. amforah… A vrnimo se k glavnim igralcem. Italija in Francija sta še vedno gonilni sili sveta naravnih vin. Moje osebno mnenje pa je, da Italija s Slovenijo ponuja bela in oranžna naravna vina, ki spadajo v svetovni vrh, kar potrjujejo nekateri slovenski vinarji iz domovine in zamejstva, ki redno dobivajo obiske francoskih kolegov, katere zelo zanima način pridelave belih/oranžnih vin v Sloveniji in Italiji. Seveda smo okušali fantastična bela pa tudi nekaj oranžnih “Made in France”, pa vendar so mnoga francoska naravna bela še vedno preveč podobna klasičnim francoskim belim vinom, s preveč arome vanilije, mandljev, celo dima, tako na vonju kot okusu.
Odkril sem nekaj absolutno fenomenalnih belih/oranžnih iz Campanje in Veneta. Sicilijo poznam že od prej (Cornelissen, COS, Ariana Occhipinti, Lamoresca) O posameznih vinarjih več v prihodnjih zapisih.

– Odlični frizzante iz pokrajine Emilia-Romagna

Mnoga vina, ki sam jih poskusil so še zelo mlada, pogosto občutno “presurova” za uživanje v tem trenutku, a z zelo svetlo prihodnostjo. Večina oranžnih vin iz Gruzije, letnikov 2010 in 2011 potrebuje vsaj še leto v steklenici, da bodo dosegla “pitno” zrelost. Če jih boste, shranjene v dobro klet, pozabili za leto, dve, tri, boste bogato nagrajeni. Enako velja za Gruzijska rdeča, le da dodajte vsaj še leto v primerjavi z oranžnimi. Gruzijska vina in pridelovalci, predstavljeni na sejmih RAW in TheRealWineFair, imajo vsekakor pravo smer in bleščečo prihodnost.

– …ob gruzijskem kvevriju

Na splošno je bilo precej letnikov 2010 in 2011, s čimer seveda ni nič narobe, lahko pa zavede občasnega uživalca naravnih vin, saj mnoga od teh mladih vin niso dosegla ustrezne zrelosti in niso še primerna za pitje. Pogosto se še pregroba s tanini in enostavno predivja ali presurova, predvsem z okusom. Potrebno zaokroženost bodo dosegla čez leto ali dve in potem napredovala še precej let.

– David Léclapart, L’Apôtre Champagne

David Léclapart has je pocrkljal z vertikalno degustacijo njegovih šampanjcev L’Apôtre letnikov 2007 – 2004.

Odlični naravno pridelani šampanjci in zanimivo predavanje. Mislim, da mi ni potrebno povdarjati odličnih rdečih iz Burgundije in Bordoja? Velika vina.

Oba dogodka sta le potrdila to, kar mnogi od nas vemo že dolgo. Naravna vina so dejstvo in resen pristop k proizvodnji vina. So med nami in bodo tu tudi ostala – še dolgo potem.

Veselim se Londona 2013.