• Mit, trend ali realnost?

    Večina vina, ki ga danes najdemo na trgovskih policah, je produkt, ki temelji na modernem kmetijstvu in izhaja iz tako imenovane zelene revolucije, o kateri sem pisal v prejšnjem zapisu. Gre za to, da se pridela čim več s karseda nizkimi stroški. Lydia in Claude Bourguignon (vodilna agronoma in strokovnjaka za raziskavo tal kmetijskih površin) pravita, da je tovrstni pristop v kmetijstvo prinesel večji donos oziroma pridelek na kmeta, ne pa na kvadratni meter. Sonaravno kmetovanje je v resnici veliko bolj učinkovito od modernega, kar se tiče količine pridelka na kvadratni meter obdelovalne zemlje. Potrebuje pa seveda več pridnih rok, kar je za velike proizvajalce stroškovno nesprejemljivo, zato so zadevo »optimizirali« – predvsem z uporabo sintetičnih gnojil in kemičnih preparatov ter ekstenzivne rabe kmetijske mehanizacije.

    Preberite več

  • In vitro vs. in vivo

    Podobno mnogi vinarji radi govorijo o tem, da je najboljše vino pridelano v vinogradu, ne pa v kleti. Gre seveda za, recimo temu, zavestno pretiravanje, saj brez skrbnega kletarjenja ni vina, je pa res, da je osnova vsega surovina, torej grozdje, ki mora biti zdravo in najvišje možne kakovosti. Za takšen pridelek rastlina potrebuje zdravo in živo okolje, kar pomeni, da je integralni del ekosistema in ne glavni del monokulture na lokaciji, kjer raste. Da bi bolje razumeli, zakaj celo mnogi razvpiti vinski ocenjevalci, ki so bili dolgo odkrito – nekateri tudi glasno – skeptični do ekološkega in biodinamičnega vinogradništva, zdaj priznavajo, da so tudi visoko cenjena vina zelo slavnih kleti, ki so prešla iz konvencionalnega v sonaravno delo v vinogradih, zdaj precej boljša.

    Preberite več